Kaj smo počeli v letu 2004 |
Januar je bil zaradi porodniške odsotnosti naše zborovodkinje namenjen počitku, v februarju pa smo že začeli z vajami. Marec je bil zelo delaven, saj smo pripravljali program za revijo in koncert na Limbarski gori. Poleg rednih tedenskih vaj smo imeli še intenzivne vaje, ki pa smo jih izvedli kar v Moravčah. V Tuštanju smo pripravili priložnostni nastop za delegacijo iz Bruslja, nastopili na občinskem prazniku v Moravčah in slovesnosti ob Vegovi obletnici v Zagorici. April je navadno v znamenju občinskih revij odraslih pevskih zborov. Tudi tokrat smo bili edini predstavnik Moravške občine in po mnenju kritika Igorja Švare smo dobro izbrali in predstavili svoj program. V tem mesecu pa so potekale še zadnje priprave za koncert na Limbarski gori, pa ne le pevske ampak predvsem organizacijske. Maja smo sprejeli pevce iz Nizozemske s katerimi smo se že srečali na naši turneji. Zelo so bili veseli ponovnega snidenja, za organizacijo pa se moramo zahvaliti Lojzetu, ki je poskrbel, da so spoznali tudi znamenitosti Moravč in okolice. Carmina Immortalia, je bil skrbno izbran naslov za naš koncert na Limbarski gori. Nesmrtne melodije velikih skladateljev Mozarta, Haydna in Francka so zazvenele ob spremljavi Komornega orkestra Gaudeamus in pod taktirko dirigenta Aleksandra Spasića. Zbor je imel zaradi obilice obveznosti malo časa za pripravo, zato nam je tudi tokrat na pomoč priskočil Tomaž Pirnat, ki je pevce pripravljal na ta nastop. Učenje tovrstnih vokalno-instrumentalnih del je za maloštevilen zbor izjemno naporno in zahtevno, zato smo povabili še štiri pevce, ki so okrepili našo zasedbo. Gospod Spasič, kateremu je Limbarska gora zelo prirasla k srcu, svoje delo opravlja izredno sproščeno, njegov smisel za humor pa pevce in orkester vedno znova spravlja v smeh. Svoj čar koncertu pa sta dodala solista, Mateja Arnež Volčanšek in tenorist iz naših vrst, Milan Kunavar. Namen takšnega koncerta ni le učenje novega programa, pač pa želimo moravški kulturni (že nekaj let enolični in stagnirani) ponudbi dodati nove glasbene razsežnosti. Na žalost pa moram dodati, da je na takšnem koncertu veliko več tujcev kot domačinov, saj znajo veliko bolje ceniti vložen trud in kvaliteto izvedbe. Komorni zbor Limbar je dosegel svoj cilj po glasbeni in organizacijski plati in kljub temu, da takšna izvedba zahteva ogromno skrbi in napora, takšen koncert na Limbarski gori najbrž ni bil zadnji. V maju pa sta nas čakali še dve prijetni nalogi, podoknica pri naši sopranistki Idi in nato petje pri poročni maši. Junija smo v Tuštanju nastopili na dobrodelni dražbi, ki jo je pripravila Kmetijsko gospodarska zbornica. Prisotnih je bilo veliko vplivnih gospodarstvenikov, veleposlanikov in politikov. Kljub izredno dolgemu programu, je bilo vzdušje zelo sproščeno in prijetno. Tudi tokrat smo svoj delež prispevali na prireditvi ob dnevu državnosti, to pa je bil tudi zadnji uraden nastop v tej sezoni. September je bil tudi letos namenjen ponovnemu uglaševanju in upevanju. Soglasno smo se odločili, da se javimo na razpis JSKD na prvo regijsko tekmovanje. Pravico za prijavo smo dobili glede na izbor selektorja na občinski reviji. Oktober je potekal v hitrem učenju programa za tekmovanje, saj so nam kmalu sporočili, da smo med izbranimi zbori. Kot običajno smo tudi letos prispevali svoj delež k Baragovemuvečeru na Drtiji, z veseljem pa smo se odzvali tudi na dobrodelni koncert za nakup klavirja v Kulturnem domu. Novembra smo še vedno obdelovali program za tekmovanje in kot običajno, nam je tudi tokrat zmanjkovalo časa. Nismo bili brezhibno pripravljeni, a dobro razpoloženje pri pevcih in visoka motiviranost, včasih nadoknadita kakšno tehnično pomanjkljivost. Tekmovanje je potekalo vŠkofji Loki, ocenjevala pa ga je tričlanska strokovna komisija. Svoje delo »na ogled postaviti«, ni enostavno. Tega smo se zavedali in težko čakali večerne razglasitve rezultatov. Zlato priznanje in priznanje za najboljšo izvedbo ljudske skladbe, je bilo mnogo več, kot smo si upali pričakovati. Ker pa smo pevci ravno prav trmasti, da ne odnehamo pri prvem preizkusu, smo se prijavili na državno tekmovanje Naša pesem in bilisprejeti. In tako se bo zgodba ponovila. Spet bomo iskali skupne termine za vaje, spet nam bo zmanjkovalo časa, spet bo zborovodkinja jezna na pevce, če manjkajo brez opravičil…, a izziv je tisto, kar nas žene naprej. December je bil skoraj prekratek za vse dejavnosti, ki so nas čakale. Poleg večjega števila vaj, smo nastopili v Tuštanju ob izidu knjige Leona Lavriča, naslednji dan pa na sedežu NSi v Ljubljani, kjer so predstavili izid novega zbornika. Seveda pa se december kot običajno zaključi s tradicionalnim božičnim koncertom. |