Začetek meseca aprila je bil zaznamovan z občinsko revijo pevskih zborov v Radomljah, ki je potekala pod strokovnim vodstvom g. Igorja Švare. Veseli smo bili njegove kritike, ki smo jo prvič prejeli v pisni obliki, in zopet smo bili uvrščeni med najboljše zbore v regiji. Na veliki petek, pa je po velikih naporih, ki smo jih v zadnjih tednih premagovali člani odbora za izdajo zgoščenke, izšla prva zgoščenka kakšnega moravškega društva. Ker smo breme organizacije zaradi ugodnejše finančne plati vzeli v svoje roke, smo žrtvovali premnogo ur za pripravo ovitka, slikovnega materiala, oblikovanje naslovnice, pripravo spremnega besedila,izpolnjevanje vlog in prijav, več kot 30 ur pa je vloženega samo v montažo posnetkov. Kadar je volja, se vse da postoriti. To smo dokazali tudi tokrat in zato smo bili v velikonočnih praznikih še bolj prešerno razpoloženi. Pri tem pa ne smemo izpustiti dveh ljudi, ki sta nas vseskozi podpirala in pomagala, Bojan Mihelič in Dominik Krt, z obema pa že snujemo tudi nove načrte. April je bil izredno naporen tudi zaradi odhoda na turnejo, saj smo prvič s seboj vzeli tudi ansambel Prjatli in citrarja Tomaža Plahutnika. Vse organizacijske stvari je v roke prevzel naš Lojze, mi pa smo mu poskušali pomagati po svojih močeh. To je bila naša najdaljša turneja dosedaj, ki pa si jo bomo zapomnili po brezhibni organizaciji, dobrem strokovnem vodstvu in veselih Slovencih, ki z odprtimi rokami sprejemajo rojake iz Slovenije. Obiskali smo Nizozemsko, Belgijo in Francijo in čeprav smo imeli pred odhodom veliko skrbi, kako bo turneja dolga, nam je vse skupaj minilo izredno hitro, saj ni bilo slabe volje in dolgočasja, ker je bil urnik zelo strogo tempiran, mi pa smo ga tudi do konca izpeljali.

Maja smo takoj nadaljevali z rednim delom, saj nas je v Komendi čakal skupni nastop z Moškim zborom Komenda in Mešanim zborom Groblje. Nastopili pa smo tudi na dekanijskem srečanju ŽPS-jev na Brdu pri Lukovici. V juniju smo izvedli še dva nastopa. Prvi je bil v okviru kresovanja na Limbarski gori. Moški del zbora pa je nastopil tudi na osrednji občinski prireditvi ob dnevu državnosti v Moravčah.

Z rednim delom smo spet pričeli v začetku septembra in nastopili na dobrodelni dražbi v Tuštanju. Izkupiček dražbe je bil namenjen nakupu stolov za poročno dvorano, ki so jo slovesno odprli čez 14 dni. Na tej slovesnosti pa smo bili tudi mi prisotni s svojim programom. Tradicionalni Baragov večer je izzvenel ob zvokih orkestralne in vokalne glasbe, ki je žal, maloštevilni publiki, segla do srca. V  oktobru smo se ponovno odzvali povabilu iz Doma starejših na Taboru v Ljubljani. Mnogim oskrbovancem smo polepšali enolične popoldneve in jim obljubili, da se še kdaj srečamo.

V  novembru smo se precej
nepričakovano, a z zanimanjemodpravili na pot v Srbijo. Kot običajno je bil tudi tokrat naš vodja Lojze. Kljub dolgi vožnji in nekoliko drugačnimrazmeram, smo spoznali široko srce Slovencev in tudi domačinov, ki so nas zelo lepo sprejeli. Nastopili smo na slovesnem odprtju Karitasovega doma v Aleksincu in se srečali z nadškofomHočevarjem v Beogradu, ki je bil našega obiska izredno vesel. V našem spominu pa bo ostala še vrsta drobnih dogajanj, spoznanj in občutkov, ki smo jih zbrali na poti. Precej obširen prispevek pa ste lahko videli tudi v televizijski oddaji Obzorja duha. Naslednji dan pa smo imeli na Radiu Ognjišče polurno predstavitev našega CD-ja.

V začetku smo omenili Razbor nad Sevnico, in res ni bilo treba dolgo čakati na ponovno srečanje. Zopet smo bili tam, sicer v manjši zasedbi, a toliko bolje razpoloženi. Na god Sv. Cecilije pa smo se zbrali v moravškem kulturnem domu in tako zaključili pevski krog z Moškim zborom Komenda in Mešanim zborom Groblje. December je bil že tradicionalno posvečen izvedbi božičnega koncerta v cerkvi Sv. Andreja.