Januarja je navadno težko začeti s polno paro, a smo se močno trudili, da bi bilo letos drugače, saj je bilo tekmovanje v Mariboru že čez dobra dva meseca, mi pa nismo še ničesar znali. Kljub temu nam ta mesec ni uspelo vsega narediti, tako ali tako pa najbolje delamo šele takrat, ko se že zelo zelo mudi.

V februarju smo na povabilo naše predsednice nastopili na otvoritvi novih prostorov NSi v Ljubljani in skupaj z župnijo Moravče praznovali kulturni dan. Vsi skupaj smo odšli še na intenzivne vaje, tokrat v Nazarje. Svoj prispevek pa smo dali tudi slovesnosti ob izidu knjige Leona Lavriča na gradu Tuštanj.

Marec je v naši dosedanji zgodovini delovanja gotovo najbolj živčen mesec, saj se je zborovodkinja stalno pritoževala, ker nismo bili točni in redni na vajah ali pa smo preveč klepetali. Navezali smo stike z Mešanim zborom Postojna in izvedli dva skupna koncerta, kot pripravo na tekmovanje. Prvi koncert smo organizirali mi vGrobljah, a naš nastop ni bil najbolj prepričljiv, saj je precej naših pevcev manjkalo.

V aprilu smo s tekmovalnim programom sodelovali na območni reviji pevskih zborov v Lukovici in močno občutili moč treme in šibkost našega znanja. Še zadnji nastop pred tekmovanjem pa je bil v Postojni, kjer je poleg domačinov sodeloval še zbor iz Novega mesta. Tam smo se odrezali bolje, a na določenih mestih smo še radi malo popravili delo skladateljev. Nato je končno prišel dan, ko bo postalo jasno koliko in kako kvalitetno smo se trudili. Dan je bil nabit z energijo, vsi smo se zelo zabavali in mislim, da nas je prav to rešilo na nastopu. Odpeli smo brez velikega strahu in po svojih najboljših močeh, pa še moja prošnja po nasmejanih obrazih pevcev je bila uslišana. Čakanje na rezultate je vznemirljivo, vzdušje na večerji krasno. Z rezultati smo bili zelo zadovoljni in slabi spomini na posamezne vaje so izginili. Naslednji dan je bil zaključni koncert najboljših zborov in podelitev priznanj in posebnih nagrad. Prav čarobno je zazvenelo ime našega zbora, ko so podelili posebno priznanje za najboljšo izvedbo slovenske ljudske skladbe.

Še s svežimi vtisi na Maribor, pa smo se spet podali na pot proti Bruslju, kamor nas je povabila naša predsednica Milka. Zelo smo počaščeni, da nam je zaupala to pomembno nalogo in nas popeljala na oder Evropskega parlamenta. Tudi sicer smo se v razširjeni odpravi moravške občine imenitno zabavali.

Maja smo bruseljsko prireditev približali tudi številnim poslušalcem iz Moravč in okolice. Na povabilo našega poslanca Franceta Capudra, pa smo preizkusili še akustiko slovenskega parlamenta, kjer smo nastopili ob obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo.

Junija smo v sodelovanju z župnijo Moravče sodelovali pri organizaciji in izvedbi koncerta na Drtiji, ki je bil delno posvečen tudi misijonarju Frideriku Baragi.

Julija pa smo se sicer v okrnjeni, a dopolnjeni zasedbi predstavili še na prireditvi ob petletnici stranke Nsi vHotelu Mons v Ljubljani. Tudi na ta oder nas je popeljal naš pevec in poslanec France Capuder.

V sredini septembra smo izvedli večer zborovske glasbe z gosti, ki ga je organizirala Občina Moravče. Župan Martin Rebolj nam je z veliko zamude in treme čestital za nastop v Mariboru.

Oktobra smo počasi začeli pripravljati program za božični koncert, saj smo novembra vsi skupaj odšli na porodniški dopust.

V decembru je vaje vodil Tomaž Pirnat in pripravil zbor za nastop na božičnem koncertu. Božični koncert smo ponovili še v Gorjah pri Bledu, kamor nas je povabila naša Bernarda.

Leto 2005 je bilo najbolj naporno in stresno, a najlepše do sedaj. Za vsem našim delom pa stoji naš stalni sodelavec Tomaž, ki ima mnogo zaslug za naše uspešne nastope. Pomembno pa je tudi to, da se je naš zbor povečal za dve članici in enega člana. Vsem pevcem se zahvaljujem za vso podporo in želim, da dobro sodelujemo tudi v prihodnje.