Kaj smo počeli v letu 2002

Prvič smo bili povabljeni, da sodelujemo na otvoritvi slikarske razstave Marjana Tršarja v Galeriji Družina v Ljubljani, ki jo je odprl nadškof Rode. Ker smo jih s svojim nastopom navdušili, so nas prav kmalu poklicali še enkrat. Odprli so razstavo Umetniki za Karitas, k sodelovanju pa nas je povabila gospa Jožica Ličen. V Moravčah smo gostili pevce okteta Adoramus iz Novega Mesta. Februar je večinoma minil v pripravah na Mozartov Requiem, zadnji vikend pa smo odšli še na intenzivne vaje k Sv. Jožefu nad Celjem, kjer nas vedno prijazno sprejmejo.

V marcu smo nastopili na prireditvi ob občinskem prazniku občine Moravče. Članek v časopisu Družina je spodbudil KD Jurij iz Mozirja, da so nas povabili na prireditev ob materinskem dnevu. Spoznali smo mnogo odprtih in gostoljubnih ljudi in prav gotovo se naše sodelovanje z njimi še ni končalo. Kot vsako leto doslej, smo se tudi letos udeležili občinske revije pevskih zborov, ki jetokrat potekala v Grobljah. Ocenjevalec je bil prof. Marko Vatovec, ki je po končanem nastopu podal svoje mnenje. Poleg pohval smo slišali tudi nekaj napotkov, kako lahko naše delo še izboljšamo. Tudi letos smo bili izbrani med tri najbolj uspešne zbore regije, a smo zaradi prenakopičenih obveznosti nastop na gorenjski reviji odpovedali.

April je bil prav gotovo najbolj naporen mesec v dosedanji Limbarjevi karieri. Priprave na izvedbo vokalno – instrumentalnega dela skladatelja Mozarta, so se počasi zaključevale. Skupaj s Simfoničnim orkestrom Domžale – Kamnik, štirimi izbranimi solisti in Domžalskim komornim zborom, smo pod dirigentskim vodstvom Aleksandra Spasića, delo prvič izvedli ob občinskem prazniku vDomžalah. Dva dni zatem smo nastop ponovili na Limbarski gori. Izvedba tovrstnega dela zahteva od pevcev ogromno discipline, zavzetosti, energije in časa. Za nas je bil to ogromen preskok v zahtevnosti programa, zato smo delali še toliko bolj intenzivno in natančno. Vaje so bile dolge in naporne, pogosto smo šli na vaje tudi v Domžale inMengeš, vadili smo tudi ob sobotah in nedeljskih večerih. Vaje so nas izčrpavale in hkrati bogatile, saj smo sebi in drugim dokazali, da zmoremo posegati tudi po tovrstni literaturi. Pri tem nam je bil v veliko pomoč tudi Tomaž Pirnat, ki je usklajeval termine vaj, vodil skupne vaje, večkrat pa je prišel na vaje tudi v Moravče, nam lajšal delo in nas spodbujal. Pevke in pevci smo sprva dvomili, če bomo zmogli osvojiti to 60 strani obsegajoče delo, se trudili s posameznimi frazami in toni, a volje je bilo na pretek. Ko smo pripravljali prostor na Limbarski gori, smo bili kot eno, vsi zazrti v to, da bi nam uspelo. Nikomur ni bilo odveč opraviti svojega dela, nekateri so ves prosti čas namenili urejanju prostora ali pa izdaji zloženke, zbiranju finančnih sredstev itd. Vse to je bilo poplačano v nedeljo popoldan, ko nas je sonce tako razveselilo po deževnem dopoldnevu in pozdravilo množico poslušalcev izrazličnih krajev Slovenije. Prepevali smo z dušo in srcem in ponosni na to, da je trud poplačan. Ob vsem tem smo se ogromno naučili o tehničnih pripravah, o promociji,oglaševanju itd. Enak program in v isti zasedbi smo ponovili še enkrat v baziliki Marije pomagaj na Brezjah, takrat ga je posnel tudi Radio Ognjišče. Mesec april je od pevcev zahteval ne le glas, temveč tudi dušo in srce in prav to je dalo pečat našemu delu.

V maju smo nekoliko počivali, a ne lenarili. Na Limbarski gori smo gostili moški zbor iz Nizozemske in ugotavljali, da leta sploh niso ovira za dober glas in še boljše razpoloženje. Po maši so pripravili koncert nizozemskih ljudskih skladb, mi pa smo jim pripravili manjšo pogostitev. Od njih smo se poslovili v gostilni Frfrav, kjer so imeli kosilo, za obisk pa se jim je zahvalila tudi ga. županja. Lojze, ki je bil pobudnik in glavni vodja srečanja jim je zatrdil, da jih bomo kmalu obiskali, mi pa smo mu z veseljem pritrdili.

V juniju je Tradicionalno kresovanje na Limbarski gori polepšal tudi koncert Limbarja. Naslednji dan smo nastopili še na prireditvi ob dnevu državnosti v Moravčah. Julij in avgust sta bila zaželena meseca počitka, saj smo po napornem delu morali nabirati novih moči za pestro jesen. Z vajami smo začeli zadnji teden v avgustu. September je bil kot običajno zaznamovan z Baragovim večerom na Drtiji.

V oktobru smo v cerkvi Sv. Jožefa nad Celjem na povabilo slovenske Karitas pripravili celovečeren koncert.

Novembra smo skupaj z mešanim zborom Groblje in moškim zborom iz Komende v Grobljah pripravili celovečerni koncert. Prav zares pa smo začeli tudi s snemanjem prvega CD-ja, o katerem smo govorili že na lanskem občnem zboru. Snemanje je v večernih urah potekalo na Limbarski gori in v dveh štiriurnih terminih nam je uspelo posneti šest skladb. Da je to naporno in natančno delo pove podatek, da smo v osmih urah posnelipribližno 14 minut programa.

Mesec december je običajno zelo natrpan za pevce in kulturnike na vseh področjih kulturnega udejstvovanja.Moški del zbora je nastopil na občnem zboru OONsi v Moravčah. Sicer pa so bile vse moči uperjene v izvedbo tradicionalnega božičnega koncerta. Prvič smo sodeloval tudi s Pihalno godbo Moravče, ter tako nastopili tudi na tradicionalnem novoletnem koncertu, ki ga vsako leto organizira Kulturni dom.