Po večletnem premoru se je Komorni zbor Limbar ponovno odločil za gostovanju v tujini. Tokrat smo se odločili obiskati najjužnejši del nekdanje države- Makedonijo. Skupaj z boljšimi polovicami in še nekaterimi člani KID Limbar smo sestavili prijetno druščino, ki se je zadnji vikend v septembru podala na dolgo pot proti Skopju.
Že na poti proti letališču v Italiji smo na avtobusu slišali zanimivo življenjsko zgodbo Aleksandra Velikega, najbolj impresivne zgodovinske osebe v Makedoniji, kar je v nas še dodatno podžgalo željo po odkrivanju (za večino od nas) neznane države. Na makedonska tla smo stopili na letališču Aleksandra Velikega v Skopju in nismo si mogli kaj, da ne bi svojega prihoda naznanili s slovensko pesmijo. Po nekaterih sprva začudenih, nato pa veselih pogledih smo pričeli verjeti, da je to dežela prijaznih in gostoljubnih ljudi.
Koncert v Skopski stolnici
Svojo pesem smo prvi večer delili s Slovenci v Skopju. Pričakala nas je izredno prijazna in hvaležna publika. Nastop je obogatil Lojze s svojo izvirno vezno besedo, piko na i pa je dodal naš gost in dober prijatelj citrar Tomaž Plahutnik. Legendarna skladba Cvetje v jeseni se na tujih tleh srca dotakne še bolj kot doma, prav tako tudi slovenske narodne in Avsenikove pesmi, ki jih je na koncu skupaj z nami prepevala vsa dvorana. Obiskovalci so bili veseli tudi spodbudnih besed Ljudmile Novak, ki med njimi ni bila prvič.
V večernem ogledu Skopja smo si ogledali center mesta, ki je poln številnih kipov zaslužnih makedonskih osebnosti, nad vsemi pa dominira kip Aleksandra Velikega. ŽivljenjeMatere Terezije, ki je svoje življenje posvetila najbolj ubogim, se je pričelo v Skopju in tudi z njo se tam radi ponašajo. Številne nove zgradbe, ki se gradijo v impozantnem antičnem stilu kljub veliki revščini, naj bi z leti prinesle Makedoniji večjo turistično prepoznavnost in zaslužek.
Nastopajoči v amfiteatru v Herakleji (Bitola)
Naša pot se je nadaljevala do Bitole, kjer smo se nastanili v hotelu. Bitola je mesto s številnimi sledmi antične zgodovine. Vodič po antičnem mestu Herakleja nas je skoraj prepričal, da se je pravzaprav vse pričelo v Makedoniji, tako grška kot rimska civilizacija. Sožitje muslimanske, pravoslavne in katoliške kulture v Makedoniji kaže, da so ljudje tukaj strpni. Tudi tukaj smo zvečer pripravili koncert za tamkajšnje Slovence in vtise strnili po končanem nastopu v njihovih skromnih prostorih.
Tretji dan smo si ogledali Ohrid, biser Makedonije. Že sam razgled iz gorskega prelaza v narodnem parku Galičica nam je vzel sapo: modrina velikanskega jezera te ne more pustiti hladnega. Ogromno vtisov v enem dnevu: pravoslavne cerkve in samostani s svojo izredno akustiko, replika vasi na kolih, kjer so živeli prvotni prebivalci (koliščarji), mesto Ohrid s svojimi originalnimi ohridskimi biseri in lončarsko obrtjo, vožnja po toplem jezeru, prepevanje v naravnem amfiteatru in kulinarična poslastica ob tradicionalnih zvokih makedonske glasbe…
Limbarji in Ohrid.
Makedonija nas je očarala s svojo gorato pokrajino, hkrati pa nas pretresla z dejstvom, da povsod ni tako kot v naši Sloveniji- revščina kaže svoj obraz na vsakem koraku: preproste hiše, ki si včasih še komaj zaslužijo takšno ime, v večini dvajset let ali več star vozni park, pomanjkanje mehanizacije, ki bi olajšala delo sicer pridnim prebivalcem… Neizkoriščene turistične možnosti, nasadi jablan, polja tobaka, vinogradi- vse to čaka na dobre gospodarje, ki bi skupaj s pridnimi ljudmi spremenili Makedonijo v sodobno in cvetočo državo.
Misija nemogoče? Makedonci še vedno upajo.
Vse to smo po srečnem pristanku in vrnitvi v domovino še dogo časa premlevali. Gotovo nam bo to gostovanje ostalo v spominu kot eno izmed najbolj zanimivih.
Zapisala Joži Zaveršnik, foto: Limbarji
